Star je to sistem, koji se modificirao.Mehaning je napisao/la: ↑27 okt 2020, 09:14Nije baš tako jednostavno...![]()
Elektorski glasovi su dogovoreni po nekom čudnom ključu, kojeg sam nekad čak i razumjeo, ali zaboravio... :face
Uglavnom sječam se, da ima jedna jebena državica, koju na karti ne mođeš nači, a možda čak i nisi čuo za nju, više elektorskih glasova od recimo NY...![]()
To je valjda ostalo iz vremena, kad su elektori na konjima krenuli u Wašington...![]()
Trebalo bi @Fatih -a pitati, da nam to bolje objasni...![]()
Cilj u početku je bio da se suzbije dominacija nekih južnih država, koji su prema broju stanovnika, u koji su ubrajali i robove, i žene, dakle građane bez prava na glasanje, mogli imati najviše elektorskih glasova...
Danas ti mehanizmi više nisu potrebni.
Zakaj so Američani sprejeli tak način izbire predsednika?
Demokratska stranka uživa večjo priljubljenost in ima večino v velikih mestih. Republikanska stranka je močnejša v manj naseljenih in bolj ruralnih območjih, zato ni - in verjetno tudi ne bo - naklonjena podpori sprememb v smeri enostopenjskih volitev, se pravi za neposredno izbiro predsednika z glasovi volivcev.
Osnovna želja naj bi bila preprečiti diktaturo najbolj obljudenih severovzhodnih držav v primerjavi z redkeje poseljenim jugom. Profesor prava z Univerze Yale Akhil Reed Amar meni, da je bil elektorski kolidž sestavljen v korist belih moških z juga. "Leta 1787, ko se je v Pennsylvaniji pisala ustava ZDA, je James Wilson iz Pennsylvanije predlagal neposredne volitve za predsednika. James Madison iz Virginije je temu nasprotoval, ker bi tak sistem favoriziral sever. Elektorski sistem je bil kompromis, ki je sužnjelastniškemu jugu dal mnogo večjo moč, kot bi jo imel z neposrednimi volitvami. Južne države so lahko na primer napihnile elektorsko veljavo s tem, da so v število prebivalstva upoštevali tudi sužnje, od katerih je bil vsak v statistiki vreden tretjino svobodnega človeka, čeprav seveda ni mogel voliti. Virginija je potemtakem dobila več elektorjev kot Pennsylvanija, čeprav je bilo v njej več volilnih upravičencev. Sistem je bil diskriminatoren tudi za ženske, saj država, ki jim je priznala volilno pravico, zaradi tega ni dobila več elektorskih glasov," piše Amar.



